Samopodoba otrok in vloga staršev

Home » Samopodoba otrok in vloga staršev

SAMOPODOBA OTROK IN VLOGA STARŠEV

OTROCI POSTANEJO TO, KAR ŽIVIJO

Začela bom s to poezijo.

OTROCI SE NAUČIJO, KAR ŽIVIJO

Če otroci doživljajo grajanje, se naučijo obsojati.
Če otroci doživljajo
sovražnost, se naučijo nasilnosti.
Če otroci doživljajo
strah, se naučijo biti zaskrbljeni. 
Če otroci doživljajo
pomilovanje, se naučijo smiliti sami sebi.
Če otroci doživljajo
zasmehovanje, postanejo zaprti vase.
Če otroci doživljajo
ljubosumje, se naučijo zavisti.
Če otroci doživljajo
sramoto, se naučijo prevzemati krivdo. 
Če otroci doživljajo
spodbudo, se naučijo samozavesti.
Če otroci doživljajo
strpnost, se naučijo potrpežljivosti.
Če otroci doživljajo
pohvalo, se naučijo ceniti sami sebe in druge.
Če otroci doživljajo
sprejemanje, se naučijo ljubiti. 
Če otroci doživljajo
odobravanje, se naučijo imeti radi sebe.
Če otroci doživljajo
priznanje, se naučijo zastavljati cilje.
Če otroci živijo tako, da
delijo z drugimi, se naučijo velikodušnosti.
Če otroci doživljajo
iskrenost, se naučijo resnicoljubnosti. 
Če otroci doživljajo
poštenost, se naučijo biti pravični.
Če otroci doživljajo
prijaznost in pozornost, se naučijo spoštovanja. 
Če se otroci
počutijo varne, se naučijo zaupati sebi in drugim.
Če otroci doživljajo
prijateljstvo, se naučijo, da je svet prijeten kraj za življenje.

(Dorothy Law Nolte)

VSE ZAČNE PRI NAS – STARŠIH

Naši otroci nas že od prvega dne dalje opazujejo, kako se vedemo, kako se pogovarjamo, si pomagamo, se objemamo, se jezimo, rešujemo težave … Tako pridobivajo dragoceno znanje, na podlagi katerega bodo nekega dne tudi sami ustvarjali svoje odnose in življenje.

Postavite si vprašanje: »Kakšen zgled jim dajemo?« Odgovor vas bo verjetno presenetil.

STARŠI SMO KOT GOVOREČE OGLEDALO

»Pogledam v tvoje oči in vem, kdo sem.« (Suzanne Mondoux)

 

Danes dobro vemo, da se samozavest pri otrocih rodi in raste v okolju, v katerem živijo. Vsak dan, vsak trenutek, vaši otroci skozi vaše besede sprejemajo drobce informacij o samih sebi. Starši smo kot govoreče ogledalo, v katerem se otroci opazujejo, raziskujejo in odkrivajo. Na podlagi tega, kar se odseva v ogledalu in tega, kar slišijo, zgradijo predstavo o sebi. Naj bo sporočilo, ki ga prejmejo, pozitivno.

S tem jim bomo pomagali razviti pozitivno samopodobo, kar je bistvenega pomena, da se naučijo razvijati in uporabljati svoje neizmerne potenciale.

VERJAMITE V SVOJE OTROKE IN NAUČILI SE BODO VERJETI VASE

Pri graditvi pozitivne samopodobe svojih otrok moramo imeti aktivno vlogo. Spodbujajmo jih in jim nudimo podporo. Kadarkoli je mogoče, dajmo otrokom pozitivna sporočila.

Pomembno je, da otroka ne ščitimo pred težavnimi situacijami, ker mu s tem odvzemamo možnost krepiti občutek lastne moči. Podpremo ga takrat, ko se sooča z neuspehi, in potrjujemo njegove uspehe. 

BREZPOGOJNA LJUBEZEN

Temelj brezpogojne ljubezni je starševska sposobnost sprejemati otroka takšnega, kot je, saj ni odvisna od njegovega lepega vedenja ali uspešnosti na tem ali onem področju. Pomembno je, da vaši otroci vejo, da jim stojite ob strani in jih podpirate, da se lahko v toplem objemu vaše ljubezni počutijo varne in sprejete. To jim sporočite s prijaznimi, nežnimi, sočutnimi besedami in dokažite z ljubeznivimi dejanji, tako da bodo začutili, da je vaša ljubezen trajna. Veselite se njihove družbe, spoštujte jih in cenite. Ljubite vaše otroke zdaj, kajti kemični procesi v njihovih možganih in sistemi, ki se ob tem sprožijo, so ključnega pomena za njihovo prihodnost. Lahko bodo ljubili v miru, se prepustili svojemu notranjemu svetu, polnemu topline. Skratka, izkušnje, ki jih vaši otroci dobijo v odnosu z vami, odločilno vplivajo na njihovo sposobnost ljubiti samega sebe in druge.

Pot otroštva boste skupaj z otrokom prehodili samo enkrat, za seboj pa pustili dragocen odtis. Odtis, ki ga bo spremljal vse življenje. Naj bo poln ljubezni, povezovanja, prijaznosti, sočutja, spodbude, pomoči in nežnosti.