TUDI OTROCI SO LAHKO ZASKRBLJENI

Tudi otroci so zelo pogosto zaskrbljeni: “To mi ne bo uspelo”. “Na preverjanju ne bom uspešen”. “Nikoli ne bom imel prijateljev”.

Preprosta misel, ki gre skozi otrokove možgane lahko povzroči, da se počuti prestrašenega, zaskrbljenega ali žalostnega. Posledica je lahko kisel izraz na obrazu, umik ali premočna čustvena reakcija, ki se izraža v neprimernem vedenju.

To lahko predstavimo takole:

Misli → Občutki → Vedenje

Primer:

“Nihče me ne mara.” → žalost in sram → Noče v vrtec/“šprica” šolo

Tesnobne misli lahko postanejo navada in potegnejo otroke v začaran krog negativnosti. Prav tako kot odrasle.

 

NAUČIMO OTROKE ČUJEČNOSTI

Zato je pomembno, da tudi  otroke naučimo, da so misli samo misli in da lahko tiste, ki jim niso všeč, spustijo.  Prvi korak je, da začnejo vaditi opazovanje svojih misli.

Otroci naj opazujejo svoje misli kot nekaj ločenega od sebe. S tem bodo lažje razumeli, da so misli prehodne in da imajo možnost izbire, ali naj se jim prepustijo ali naj jih spustijo.

Mnoge raziskave kažejo, da so prakse čuječnosti neverjetno koristne za otroke. Čuječnost vodi k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju in manjšemu stresu in izboljšuje sposobnost otrok, da se soočajo z izzivi. 

 

KAKO VADITI OPAZOVANJE SVOJIH MISLI?

Poučevanje otrok, da ločijo sebe od svojih misli se zdi zapleteno, vendar nikar ne podcenjujte svojih otrok, so namreč izredno sposobna in samozavestna bitja. Začnimo tako, da uporabljajmo razumljiv in otrokom zabaven jezik.

 VAJA: VLAKEC NEGATIVNIH MISLI

  1. Naučite svojega otroka, da so misli kot vlaki, ki pridejo in gredo skozi postaje; lahko preprosto stojimo na postaji in gledamo kako vlaki vozijo mimo. Vaja se začne tako, da vam otrok zaupa svoje ponavljajoče se tesnobne misli ali vsaj sam razmišlja o njih. Nato naj vizualizira vlak (misel), ki prihaja na postajo.
  2. Pojasnite mu da, ko vlak (misel) pride, gre včasih enostavno mimo postaje, včasih pa se na njej za nekaj časa ustavi. Ko vlak (misel) na postaji nekaj časa stoji ali pa je še vedno v naših mislih, lahko začutite različna čustva. Dobro in v redu je, da se stvari čutijo. To je lepa priložnost, da globoko vdihnete in izdihnete. Osredotočite se na dihanje in na vlak, saj bo kmalu odpeljal naprej.
  3. Pustite otroka naj gleda kako njegov vlak (misel) odhaja s perona. Pojasnite mu, da je z mislimi kot z vlakom, naše misli gredo naprej (kot vlak), mi pa ostanemo zadaj, na peronu.

Ta preprosta vaja lahko nauči naše otroke , da se ne odzivajo na vsako misel. Lahko jih preprosto samo opazuje. Naš cilj ni sprememba naših misli, ampak spremeniti naš odnos do njih.