Kako pomagati otroku, da razmišlja s svojo glavo

Home » Kako pomagati otroku, da razmišlja s svojo glavo

KAKO POMAGATI OTROKU, DA RAZMIŠLJA S SVOJO GLAVO IN NI ODVISEN OD MNENJA DRUGIH

Drage mamice in očetje!

Verjamem, da je naslednji prizor marsikomu znan. Vaš otrok se vrne domov ves potrt, ker se je sošolec ali prijatelj posmehoval iz njegovih novih čevljev, češ da so grdi.

Kaj v takem primeru odgovorite svojemu otroku?

Ni dovolj, da ga potolažite rekoč da so lepi. Pomembno je, da mu pomagate, da izhaja iz sebe, iz svojih čustev, želja, potreb, vrednot, skratka, da se nauči misliti s svojo glavo in se postavi zase. Kajti nekega dne bo predmet šale, kritiziranja ali morda celo posmehovanja nekaj veliko pomembnejšega, kot so njegovi novi čevlji.

Kje začeti?

Pomagajte otroku razviti »svoj notranji sistem presojanja«, da se nauči izraziti svoje mnenje in svoje želje/potrebe.

Začnite pri vsakodnevnih odločitvah:« Kaj boš jedel/-la? Sadje ali kruh in marmelado? Kaj si boš oblekel/-la? Modro ali zeleno majico? Kaj bi raje počel/-la? Naj se uri v samozavestnem sprejemanju drobne odločitev, da bo lahko potem sprejemal večje. Naj spoznava svoje želje in potrebe. Naj odkriva to, kar je zanj pomembno, kar ga osrečuje, kar ga motivira, kar ga navdihuje.

Pomagajmo otroku, da se nauči razmišljati s svojo glavo.

Sledijo 3 preprosta vprašanja, ki so nam lahko v veliko pomoč:

1. Kaj TI misliš o tem?

2. Se strinjaš?

3. Kaj je TEBI pomembno?

Otroka s tem spodbujamo, da razmišlja s svojo glavo, da spoznava sebe, svoja čustva, svoje želje, svoje potrebe, svoje vrednote, svoje sanje … skratka, da ni odvisen od mnenja drugih.

Naš odgovor je torej:«Kaj TI misliš o svojih čevljih?«

Zakaj so ta vprašanje odločilna?

Otrokom je danes mnenje sovrstnikov in pomembnih odraslih še kako pomembno. Dandanes otroci občutek lastne vrednosti pogostoma merijo prav na podlagi tega, kaj si o njih (in tudi o njihovih čevljih) mislijo drugi.

Zakaj je torej zanje mnenje drugih pomembno? Ker izhajajo iz preproste želje in potrebe po tem, da bi pridobili ljubezen, priznanje in spoštovanje drugih.

Mnogi strokovnjaki menijo, da pri otrocih postane način, kako jih drugi »vidijo«, predstava o tem, kako se sami vidijo. Sebe gledajo skozi oči drugih in kar je najhuje, tudi lastno vrednost določajo na podlagi tega, kar drugi menijo o njih.

Kaj lahko torej starši naredimo, da otrokom pomagamo razviti in ohraniti občutek lastne vrednosti? Da pridobijo samozaupanje in samospoštovanje?

 

NAŠE MNENJE ŠTEJE

Pomembno je, da se zavedamo, da ima naše mnenje velik vpliv na otroka.

Kakšne povratne informacije dobiva naš otrok od nas?

Zato se vprašajmo: Kako se moj otrok počuti ob meni? Kakšno je razmerje kritika/pohvala? Ali čuti, kako je zame pomemben, dragocen, edinstven? Ali resnično čuti mojo ljubezen?

STARŠI SMO KOT GOVOREČE OGLEDALO

Danes dobro vemo, da se samozavest pri otrocih rodi in raste v okolju, v katerem živijo. Vsak dan, vsak trenutek, vaši otroci skozi naše besede sprejemajo drobce informacij o samih sebi. Starši smo kot govoreče ogledalo, v katerem se otroci opazujejo, raziskujejo in odkrivajo. Na podlagi tega, kar se odseva v ogledalu in tega, kar slišijo, zgradijo predstavo o sebi. Naj bo sporočilo, ki ga prejmejo, pozitivno. S tem jim bomo pomagali razviti pozitiven občutek lastne vrednosti in pozitivno samopodobo, kar je bistvenega pomena, da se naučijo razvijati in uporabljati svoje neizmerne potenciale.

MOČ NAŠIH BESED – IZOGIBAJMO SE NEGATIVNIH ETIKET

Previdno izbirajmo besede, ki jih namenjamo svojim otrokom, saj se zelo hitro zasidrajo v njihovo podzavest. Zato se raje izogibajmo negativnim etiketam. Vzdevki kot so »Grozen si!«,»Lenuh!«, »Neroda!« zmanjšujejo samospoštovanje, ki ga potrebuje vsak otrok. Kajti te besede jemljejo resno, doživljajo jih zelo intenzivno, jih ponotranjijo in začnejo vanje verjeti do take mere, da bodo postale njihov notranji glas. Namesto tega jih raje opozorimo na vedenje, ki ga je treba izboljšati.

POMAGAJMO OTROKU, DA BO ZADOVOLJEN S SEBOJ

Pomagajmo svojemu otroku, da bo zadovoljen sam s seboj in da bo samostojno sprejemal svoje odločitve na podlagi tega, kar je dobro in koristno zanj. To se bo še kako obrestovalo, kajti otroci, ki so zadovoljni sami s seboj, so sposobni samoopazovanja, dojemanja svojih misli in čustev, razmišljanja brez obsojanja sebe ali samoponiževanja.

Poleg tega imajo občutek za vrednote, ki usmerjajo njihova dejanja. Taki otroci se ne bojijo tvegati in se samozavestno soočajo z izzivi, saj zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Imajo zdrav odnos do neuspehov in se trudijo, da bi se iz svojih napak nekaj naučili

Pa še zaključna misel. Otrok je lahko srečen brez številnih (materialnih) dobrin, ki si jih želi, nikakor pa ne more biti srečen brez naše ljubezni, pozornosti in spoštovanja. Zato bodimo njihov varen pristan in njihova trdna opora.