Slovenska manjšina, njeni ljudje, njeno ozemlje in jezik so se skozi čas zelo spremenili zaradi zgodovinskih, političnih, družbenih razlogov in globalizacije. Različna
obdobja pa so vedno zaznamovali boj za obstoj, priznavanje slovenske avtohtone manjšine in ohranitev slovenskega jezika.

Živimo v sodobnem svetu, v katerem se na svetovni ravni spodbuja večkulturnost. Zato lahko rečemo, da je nujno, da poleg svojega maternega jezika poznamo vsaj še enega ali dva druga jezika.

Tem spremembam in večkulturnemu toku sledi tudi slovenski šolski sistem v Italiji in promovira posebnost, po kateri se slovenska šola razlikuje od šole z italijanskim učnim jezikom, in sicer dvojezičnost. V slovenske vrtce in šole so se začeli vpisovati tudi otroci, ki govorijo malo slovenščine ali te sploh ne govorijo. S časom je šolska populacija postala jezikovno zelo heterogena.

V teoretskem delu je v ospredju vprašanje, kako ohraniti naš slovenski jezik in kulturo pri šolski populaciji. Pomembno je, da začnemo razmišljati, kako poučevati slovenščino v vrtcih in šolah danes ter kako vključiti drugojezične otroke oz. učence v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove, da pri tem ne bodo zapostavljeni otroci, ki jim je slovenščina prvi jezik. Jezikovne zmožnosti, ki jih ima otrok, ki doma govori slovensko, so namreč na višjem nivoju kot npr. jezikovne zmožnosti otroka iz italijansko govoreče družine.

V pričujočem delu predstavljamo najuspešnejše ter najbolj uporabljene modele in pristope pri zgodnjem učenju jezikov. Po svetu in v evropskem prostoru sta najaktualnejša dva modela zgodnjega učenja drugega in tujega jezika: model jezikovne kopeli ter vsebinsko in jezikovno celostno učenje. Oba modela bomo poskusili umestiti v naš prostor.

Najnovejša spoznanja na področju učenja pravijo, da je celostno in izkustveno učenje najprimernejše v času zgodnjega otroštva. Vzgojiteljice morajo pri podajanju vsebin uporabljati različne pristope in metode, ker se otroci učijo različno. Menimo, da imata znotraj takega učenja igra kot učna metoda in učna igra pomembno vlogo. Otroci so namreč med učenjem z igro aktivnejši, bolj motivirani in pozorni. Njihov interes je višji, znanje, ki ga pridobijo, pa je boljše in trajnejše. Poleg tega ima igra pomembno vlogo pri govornem razvoju in pri učenju jezikov.

V praktičnem delu bomo podrobno predstavili jezikovni tečaj slovenščine za predšolske otroke Igrajmo se slovensko, ki smo ga izvedli v otroškem vrtcu Barčica v 12 Romjanu. V njem smo združili teorijo, lastne uspešne izkušnje in izvirno delo ter učne igre na področju zgodnjega učenja jezikov, ki smo jih pripravili, preizkusili in  dokumentirali pri svojem pedagoškem delu.