Dojenčki so neobremenjeni in še nimajo »težav «, zato tudi dihajo naravno, in sicer počasi, sproščeno, globoko, enakomerno, umirjeno in trebušno. Ob vdihu se najprej napolni trebuh in šele potem prsni koš. In po istem vrstnem redu se zrak izprazni, najprej trebuh, potem prsni koš. Vdih in izdih sta v ravnovesju, kar pomeni, da trajata enako dolgo.
Ko odraščamo, se naše življenje napolni s hitrim tempom in stresom. Posledično postane tako tudi naše dihanje. Dihanje večine ljudi je plitko in neenakomerno. Vdih je usmerjen zgolj v prsni koš, katerega kapaciteta je veliko manjša od trebušne. Če upoštevamo še dejstvo, da so mišice prsnega koša zaradi sedečega načina življenja pri večini ljudeh toge in zakrčene, potem si lahko predstavljamo, kako malo zraka lahko človek vdihne. Zato da bi dobil dovolj zraka, začne hitreje dihati. In tako dihanje postane navada.

 

VDIHNI, KAR SI ŽELIŠ, IN IZDIHNI, ČESAR NE POTREBUJEŠ
Stres je povzročitelj marsikatere zdravstvene težave, saj večina bolezni izvira iz napetosti telesa in uma. S tehnikami dihanja umirjamo um in sproščamo negativne občutke, ki povzročajo stres. Ko se napolnimo s kisikom oz. energijo, je naš um je bolj sproščen in pozitivno naravnan.
Z vdihom vnašamo v telo kisik, nekaj novega, čistega in nujno potrebnega za življenje. Z izdihom spuščamo in odplavljamo iz telesa ogljikov dioksid in posredno strupe, umazanijo, vso staro in nepotrebno »navlako«, ki je ne potrebujemo. Predstavlja torej čiščenje in opuščanje.

DIHANJE JE POVEZAVA MED UMOM IN TELESOM
Številne raziskave so pokazale, da je dihanje povezava med umom in telesom. Vsakemu čustvu ustreza določen vzorec dihanja. Ko smo jezni, dihamo hitro in plitko, ko smo umirjeni, je dih počasen inr globok.
Naš dih je kazalec našega razpoloženja in naše razpoloženje je kazalec našega diha. To pomeni, da če spremenimo način dihanja, se spremeni naše razpoloženje, in obratno, če se spremeni naše razpoloženje, se spremeni dih.

DIHALNE VAJE DELUJEJO ANTISTRESNO
V telesu imamo dva živčna sistema, ki sta del avtonomnega živčnega sistema. To sta simpatični in parasimpatični živčni sistem.
Simpatični sistem nas pripravlja na preživetje, budnost in akcijo. Ravno obratno pa deluje parasimpatični živčni sistem, ki spodbuja počitek in regeneracijo. Za ohranjanje in vzdrževanje dobrega zdravja in počutja morata biti oba sistema v ravnovesju.
Ker pa sodobni človek pretežno »deluje« na simpatičnem živčnem sistemu, je vedno v pogonu in napet, postaja kronično utrujen in posledično se njegovo zdravstveno stanje ruši.
Človekov odziv na stres namreč aktivira simpatično živčevje. In če nam ne uspe sprostiti našega odziva na stres s pomočjo fizične aktivnosti, kot so to naredili naši predniki, lahko zapademo v kronični stres. Takrat se v naš krvni obtok sprošča preveč stresnih hormonov, ki so sicer nujno potrebni za kratkotrajno preživetje (beg pred nevarnostjo, priprava za akcijo), če pa trajajo predolgo, so za naše zdravje škodljivi. Predvsem nevaren je hormon kortizol, ki v prevelikih količinah uničuje zdrave mišice, kosti in celice, slabša imunski sistem in prebavo ter povečuje možnosti za kronična obolenja.

Zato je še kako pomembno, da se naučimo sprostiti negativni stres. Eden od načinov so dihalne vaje, ki predstavljajo nekakšen nadzor nad našim avtonomnim živčnim sistemom.
Z dihalnimi vajami se aktivira parasimpatični živčni sistem in napolni naš krvni obtok s hormoni, ki nas umirjajo in delajo srečne ter zadovoljne (melatonin, endorfin). Zato je trening dihanja še kako pomemben, saj je najkrajša in najenostavnejša pot do sprostitve in umiritve.

KRATKI MENTALNI ODDIHI: DIHALNE VAJE ZA LAJŠANJE STRESA

Dihalne vaje lahko delajo čudeže pri lajšanju stresa. Strokovnjaki pravijo, da je izvajanje rednega globokega dihanja enostavna in učinkovita sprostitvena tehnika.

POMEMBNOST TREBUHA
Vedno imejte v mislih, da morate globoko dihanje izvajati iz trebuha. Vaš cilj naj bo pridobiti čim več zraka v pljuča. Strokovnjaki namreč zatrjujejo, da kadar globoko dihate iz trebuha, namesto iz svojega zgornjega dela prsnega koša, vdihnete več kisika. In kadar vdihnete več kisika, so možgani nagnjeni k umirjanju.

SEDIMO ALI LEŽIMO
Poskrbite, da boste sedeli udobno in da bo vaš hrbet vzravnan. Vdihnite skozi nos in izdihnite skozi usta. Izdihnite kar čim več zraka kot lahko, medtem ko skrčite trebušne mišice. Druga možnost je, da se uležemo na tla in naredimo dihalno vajo leže. Ves čas zavestno globoko dihajte s trebuhom (z vsakim vdihom se trebuh dvigne in z vsakim izdihom se spusti).

IZBERITE FOKUS IN VADITE
Koristno je, če imate med dihanjem fokusno točko. To je lahko notranji prizor (predstavljajte si ga v svojih mislih) ali pa prijeten prizor, ki je fizično pred vami. Osredotočite se nanj, da vaš um ne bo begal sem in tja. Morda boste na začetku ugotovili, da je težko zbistriti um in ne dovoliti drugim mislim, da se prikradejo v vaš um. A sčasoma boste uspeli vedno bolje nadzorovati svoje misli.

VAJA 1: DIHAMO IN ŠTEJEMO DO 4
Ena najbolj preprostih vaj je, da vdihnete in preštejete do štiri, nato pa z izdihom spet štejete do štiri. To pomirja živčni sistem, vam pomaga pri osredotočenosti in zmanjšuje raven stresa. To vajo lahko naredite preden greste spat.

VAJA 2: ENA ROKA NA PRSIH, DRUGA NA TREBUHU
Eno roko imate na prsih, drugo pa na trebuhu. Vdihnite globoko skozi nos, dokler ne začutite rahle razširitve v pljučih. To zniža srčni utrip in krvni tlak.

VAJA 3: IZMENIČNO DIHANJE SKOZI NOS – NADI SHODHANA
Ta vaja pomirja in prinaša ravnovesje v telesu. S tehniko nadi shodhana lahko izkusimo stanje umirjenosti, ki ga poznamo kot “veselo mišljenje“, med katerim je uravnovešen pretok dihanja skozi obe nosnici.
Nadi shodhana je vaja, pri kateri počasi in nežno izmenično dihamo skozi vsako nosnico posebej. Z desnim palcem zapremo desno nosnico. Vdihnemo globoko skozi levo nosnico in potem zapremoe levo nosnico s svojim prstancem ter izdihnemo skozi desno nosnico.

Kako torej izmenično dihati?

1. KORAK
Udobno se namestiteo, najbolje da se kar usedete. Lotus položaj je odličen za to vajo.
Sedite vzravnano, hrbtenica je ravna in vaše srce odprto. Pri jogi odpremo srce tako, da porinemo prsni koš navzgor, kot da bi se želeli malo raztegniti.

2. KORAK
Dlan položite na obraz, tako da sta kazalec in sredinec na čelu (predel tretjega očesa), prstanec pri desni nosnici in palec pri levi nosnici ali zrcalno, če smo levičarji. Zapremo eno nosnico in pihnete zrak skozi drugo; s tem ponavadi ugotovimo stran dominantne nosnice.

3. KORAK
Zapremo oči . Globoko vdihnete skozi nos in izdihnemo skozi nos.

4. KORAK
Desno nosnico zaprite z desnim palcem. Skozi levo nosnico počasi in enakomerno vdihnite.

5. KORAK
Zadržite dih, za sekundo, dve.

6. KORAK
Zatem s prstancem zaprite levo nosnico. Pri tem odpremo desno nosnico in počasi izdihnemo.

KAJ SO NADIJE?
Nadije lahko primerjamo z meridiani v kitajski tradicionalni medicini, ki niso neka anatomska danost, ampak so subtilne poti energije. Ker se skoznje pretaka vitalna energija, jih včasih enačijo z živčnimi impulzi in uravnovešenim delovanjem živčnega sistema.

Vzdolž hrbtenice potekajo tri nadije (kot jih imenuje indijska medicina) – trije kanali, ki se končajo v glavi. Gre za subtilne poti energije, živčne impulze, ki potujejo po hrbtenici. Ena od nadij – ida, se v levi nosnici aktivira takrat, ko zrak z vdihom potuje skozi levo nosnico. Ko zrak potuje v desni nosnici, se aktivira pingala. In zadnja nadija, sushumna, leži na sredini in se končuje na dnu lobanje. Aktiviramo jo s svobodnim pretakanjem zraka skozi obe nosnici. Nadi shodhama nam tako nudi stanje umirjenosti, ki uravnoveša pretok dihanja skozi obe nosnici.

VAJA 4: UMIRJANJE IN SPROŠČANJE
To je ena najboljših in najpreprostejših vaj, ki nas v hipu sprosti in pomiri, saj vzpostavlja ravnovesje v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega živčevja. Naredite jo lahko kjer koli in kadar koli, sede ali leže. Najprej sedemkrat hitro, močno in plitko vdihnite skozi nos. Nato popolnoma sproščeno, počasi in mirno izdihnite. Potem spet sedemkrat hitro, nesproščeno in napeto vdihnite, zatem čisti kontrast ob izdihu. Pri vaji morate čutiti popoln kontrast med energijo vdiha in izdiha. Vdih je adrenalinski (simpatično živčevje), izdih pa regeneracijski (parasimpatično živčevje). Na ta način se bo telo samo uravnalo in harmoniziralo.

VAJA 5: NOTRANJA TIŠINA
Jogijske tehnike, znane pod imenom antar mouna (notranja tišina), privedejo do uravnoteženega delovanja možganov in umirijo živčni sistem. Najpreprostejša različica je bharamati pranajama: s kazalci si zamašite ušesa, globoko vdihnite skozi nos ter z izdihom (z zaprtimi usti) na glas izgovarjajte “Mmmmmmm …”
To ponovite desetkrat.