Učenje jezikov – naložba v prihodnost otrok

UČENJE JEZIKOV JE NARAVEN PROCES ZA OTROKE

ZGODNJE UČENJE JEZIKOV JE NALOŽBA V PRIHODNOST OTROK

Dvojezičnost in večjezičnost pospešujeta tako kognitivni kot lingvistični razvoj otrok, saj spodbujata delovanje možganov. Izsledki znanstvenih raziskav navajajo boljše rezultate dvo- in večjezičnih otrok na kognitivnih testih v primerjavi z otroki, ki govorijo samo en jezik.  

ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA PRISPEVA K RAZVOJU MOŽGANOV

Ko razmišljamo o učenju maternega jezika, pri dojenčkih ne čakamo, da bodo stari 6 mesecev ali 1 leto, da se začnemo z njimi pogovarjati. Večjezične družine so dober primer, kjer se prav tako vsak od staršev z otrokom od vsega začetka pogovarja v svojem jeziku. Vse jezike, ki se jih otrok sistematično nauči do 6. leta starosti, bo v prihodnosti tudi tekoče in trajno obvladal. Zadnje študije kažejo, da je najboljši čas učenja novega jezika za otroka v prvih šestih letih življenja.  V tem obdobju otrokovi možgani delujejo drugače, kot v poznejših letih. Razvijajo se z izjemno hitrostjo. Stimulativno okolje in zgodnje učne dejavnosti omogočajo dobro zgradbo možganov in nevronskih povezav. Zato pri naših tečajih poudarek ni na klasičnem poučevanju, temveč na ustvarjanju spodbudnega okolja, ki podpira naravno radovednost otrok, tako da se spontano učijo.  

UČENJE V ZGODNJEM OTROŠTVU NE OBREMENJUJE OTROKOVIH MOŽGANOV

Številne raziskave kažejo na to, da o naših sposobnostih odloča predvsem kvaliteta zgodnjega okolja. Starši se ne smejo bati, da bi svojega otroka preobremenili, saj mladi otroški možgani vpijajo informacije bistveno hitreje in z manjšim naporom kot možgani odraslega, in v primeru, da pride do prenasičenosti avtomatično prenehajo sprejemati informacije. Da pa bi otroški možgani izkoristili ves svoj potencial, moramo otroku ponuditi dovolj spodbud in priložnosti za učenje. Zato nas ne sme skrbeti, da bi mu ponudili preveč, ampak, da bi mu ponudili premalo.  

NARAVNO RADOVEDNOST OTROK POTEŠIMO Z UČENJEM

Otroci imajo zelo močno potrebo po govorjenju. Jezika ne dojemajo kot učenje, zanje je to sredstvo, s katerim se lahko izražajo in razvijajo svoje govorne sposobnosti. Učenja kot takega se ne zavedajo, zanje je to le sredstvo, da dosežejo to, kar želijo, in potešijo svojo radovednost. Mali otroci imajo še eno izredno sposobnost. V tujem okolju se bistveno hitreje znajdejo kot odrasli in se tudi z lahkoto vživijo. Tujega jezika se naučijo intuitivno, ne da bi se spraševali o pomenu besed. Otroci se ne ustavljajo ob besedah, ki jih ne razumejo, temveč iz znanih besed poskušajo razumeti pomen. Tudi otroška spontanost je eden od dejavnikov, ki so delujejo v prid hitremu napredovanju. Nimajo zadržkov, ki bi jih ovirali. Otroci nimajo frustracij, kakršne imamo odrasli, ko nečesa ne razumemo. Otroci gledajo, opazujejo, funkcionirajo in počakajo, da iz okolice dobijo toliko informacij, da razumejo.

 

ZABAVNO IN SPONTANO

Najbolj pomembno je, da  otrokom približamo učenje jezikov skozi igro, tako da učenje doživljajo kot zabavo. Pri tem se spontano učijo tujega jezika na njim najbolj ustrezen  način.